Otok Pag je eden od največjih otokov v Jadranskem morju: z 285 km2 je peti po površini, z 270 km razčlenjene obale pa je otok z najdaljšo obalno linijo na Jadranu, prepolno zalivov, drag, rtov in plaž.
Največji, Paški zaliv, obkroža 27 km prodnatih plaž. Pag je edinstven po rastlinski združbi, v kateri praktično ni dreves – Pag je največje kraljestvo kamna na Jadranu, prepredeno z dolgimi suhozidi, v katerem raste tanka trava, nizka aromatična zelišča, žajbelj in peščeni smilj. In ravno ta aromatična zelišča so osnova v prehrani paških ovc v tem kamnitem svetu in dajejo poseben okus znamenitemu paškemu siru.
Pri kulinarični ponudbi je potrebno izpostaviti prvovrstni ovčji sir in jagnjetino ter morske specialitete.

Mesto Pag je mesto morske soli. Zaradi njene pomembnosti je v 15. stoletju nastal Pag, kot načrtovano in načrtno utrjeno mesto, ki obiskovalcem omogoča posebne občutke. Na Pagu je še mogoče videti proizvodnjo pridobivanja soli po starih postopkih z izsuševanjem morske vode v manjših glinenih bazenih (soline). Poleg avtentičnosti, ki jo ponujajo, so te soline tudi hvaležen motiv za fotografiranje.

Pag je tudi mesto izdelovanja ročnih del, na primer šivanja znamenite paške čipke, znanje ki se je negovalo skozi stoletja; vsaka čipka posebej je unikatna in to naporno in počasno ročno delo še danes živi na uličicah starega mesta.
Sicer zgodovinsko in kulturno najzanimivejše mesto Pag pa ni tudi najstarejše mesto na otoku Pagu. Kilometer južneje se nahajajo ostanki naselja (utrjeni samostan in cerkev), ki je obstajalo že pred današnjim mestom Pagom. Gre za staro mesto Pag (Stari grad), kateremu je 30. marca 1244 Bela IV. podaril atribute svobodnega kraljevskega mesta. Gradnja novega mesta po strogih načrtih hrvaškega renesančnega kiparja in arhitekta Jurija Dalmatinca se je začela leta 1443 in se končala po dveh desetletjih. Na osrednjem trgu se nahaja župnijska cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije, ki je po nizu zunanjih in notranjih arhitekturnih rešitev, kot tudi eksponatov, visoko cenjen kulturno-zgodovinski spomenik. Povsod po mestu je mogoče opazovati lepo oblikovane podboje na vhodih plemiških hiš in dvorišč, baročne balkone, kamnite grbe iz obdobja med 15. in 18. stoletjem in veličastni portal na knežjem dvoru. To dobro ohranjeno srednjeveško mesto, katerega jedro je kulturni spomenik, še danes opravlja funkcijo administrativnega, kulturnega in trgovskega središča. Samostan sester benediktink poleg številnih vrednih cerkvenih relikvij in slik hrani tudi tradicijo peke »baškotina«, aromatičnega prepečenca, ki vam ga ponudijo na vhodu v samostan.

Paški zaliv obroblja 27 km prodnatih in peščenih plaž. Poleg štirih hotelov v mestu so tudi privatne nastanitvene kapacitete opremljene sodobno. V času zimskega paškega karnevala, poletnega karnevala in med turistično sezono se odvija pester kulturno-zabavni in umetniški program. Iz večstoletne tradicije je mogoče izpostaviti »Paško Sužnjo« (Paška Robinja) v stilu srednjeveških dram z versko vsebino, folkloro, karneval z značilnim kolom ob mestni pihalni godbi, starimi nošami, starimi pesmimi in plesi na mišnjicah (karneval poteka zadnje dni julija).

V kopenskem podaljšku plitvega zaliva se skriva še eno veliko bogastvo – preizkušeno in dokazano zdravilno blato.
Bližnje naselje s kampom in marino v zalivu Šimuni je ribiški kraj z zelo dobro turistično perspektivo. Kamp Šimuni je največji in najbolj opremljen kamp na otoku in v celoti leži ob prodnatih plažah. Marina Šimuni s petdesetimi privezi se nahaja v zaščitenem zalivčku na severnem delu naselja Šimuni.
Značilen paški relief ustvarja nizko obalno območje Košljunskega zaliva in dalje na zahod do zaliva in pristana Proboj, na jugovzhod pa do zaliva in pristana Povljane, ki je s turističnega vidika najmlajši paški kraj. Velik del bližnjega območja je pokrit z bogatimi vinogradi. V Povljani ni turističnih objektov z večjimi kapacitetami, temveč ponudba temelji na namestitvi pri zasebnikih. Vsekakor je potrebno obiskati staro-hrvaško cerkvico Sv. Nikolaja iz 11. stoletja in ornitološki rezervat Velo blato na poti do kraja Vlašići.

Severno od zaliva Šimuni, na sončni in topli strani otoka, proti manjšima otokoma Maunu in Škrdi, se vse bolj razvija naselje individualnega turizma, istoimenski kraj in pristan Mandre, mesto za oddih prebivalcev bližnjega naselja Kolan, edinega brez neposrednega dostopa do morja. Kolan v središču mesta hrani etnografsko zbirko. Sredi osemdesetih let je bilo zgrajeno prvo turistično naselje Gajac, severno od pristana Mandre.
Košljun, Smokvica, Vlašići, Dinjiška in Miškovići so zelo ugodna in mirna otoški naselja, ki so zaradi svoje geografske lege ob morju in naklonjene narave svojo prihodnost umerila v turizem.

Pag ponuja nenavadne oblike, divjo eksotiko, rodovitne oaze in plitke zalive, katerih obhod bi trajal tudi po nekaj dni. Potepanja po severnem delu otoka so priporočljiva le v poletnih mesecih. In tedaj, iznenada izven vrveža in v posebnem svetu kamna in morja, so lahko vsakemu, ki ima vsaj malo raziskovalnega duha, posebno in nepozabno doživetje.